GLUTEN in MOŽGANI

Gluten je že dolgo časa pod budnim očesom strokovne javnosti, dileme, povezane s primernostjo njegovega uživanja za človeka, pa se iz leta v leto večajo v številu. Problem glutena se začne že pri njegovi strukturi – dolge in zapletene molekule preprečujejo, da bi ga lahko popolnoma prebavili. Kot posledica se v črevesju naselijo različno dolgi ostanki njegovih molekul, ki povzročajo različne iritacije, nepričakovane imunske reakcije in alergije.

Poleg fizioloških težav pa v oči bode tudi vpliv glutena na možgane in njegova povezava z različnimi psihičnimi boleznimi.

Je lahko gluten kriv za depresijo?

Fascinantno je, da lahko gluten povzroča različne psihične motnje! Za depresijo, tesnobo in anksiozna stanja ter različne druge razpoloženjske motnje je čisto lahko kriva »nedolžna« sestavina, ki se nahaja v skoraj vsakem izdelku naših supermarketov. Imunski sistem se v nekaterih primerih na gluten odzove z napadom, pošlje opozorilni alarm možganom, kar lahko spodbudi nastanek simptomov depresije in anksioznosti.

Že leta 1979 so v eni od raziskav ugotovili, da se v glutenu nahajajo polipeptidi, proteinski deli, ki se lahko vežejo na opioidne receptorje v možganih – na iste receptorje, kot se vežejo tudi polipeptidi, prisotni tudi v zasvojljivih opiatih.

Na ta način lahko pogosto uživanje glutena vpliva na stopnjo občutenega ugodja in v možganih sproži občutek nagrajevanja, ki se igra z možgansko kemijo in ob zmanjšanem vnosu glutena sproži odtegnitvene simptome, podobne tistim, ki jih ob zdravljenju občutijo odvisniki od drog.

Tudi mnogi drugi znanstveni članki poročajo o povezavi med glutensko občutljivostjo in nastankom različnih psihičnih bolezni, kot so psihoza, shizofrenija, avtizem in intenzivno nihanje razpoloženja. V mnogih primerih so simptomi omenjenih bolezni ob umiku glutena iz prehrane popolnoma izginili.

Črevesje – drugi možgani

Ker so črevesne bakterije nedvomno povezane s pravilnim delovanjem možganov, črevesje imenujemo tudi drugi možgani.

Na kratko povedano: gluten povzroča vnetja. Odziv telesa na vnetja pa lahko povzroči škodo številnim organom in telesnim tkivom, ki vplivajo na razpoloženje. Od glutena poškodovana črevesna stena preprečuje učinkovito absorpcijo hranilnih snovi, predvsem cinka, vitaminov skupine B in vitamina D, ki so ključno odgovorni za naše duševno stanje.

Z neoptimalnim delovanjem črevesja pa je neoptimalna tudi proizvodnja serotonina v telesu, saj ga med 80 in 90 % proizvedejo prav celice črevesnih sten. Gluten hkrati ovira nastanek triptofana, amino kisline, ki je predhodnik serotonina.

*SEROTONIN – hormon, ki ima glavno kemično vlogo pri občutenju sreče.